Sekanje drv
Les je eden najstarejših virov energije, ki jih poznamo. Ker cene energije vse bolj naraščajo, kurjenje lesa spet dobiva večjo težo, saj ne gre le za prijeten dodatek, pač pa tudi za način ogrevanja doma. Pripravili smo nekaj namigov, da boste lažje in varneje sekali ali, bolje rečeno, cepili drva.
Ko govorimo o žaganju lesa, obstaja nevarnost zamenjave pojmov. Strokovnjaki za gozdarstvo imajo pri tem pogosto v mislih podiranje dreves, domači uporabniki s pečmi na drva pa pri žaganju drv pravzaprav govorijo o cepljenju drv. Zakaj pa pravzaprav sploh cepimo drva? Ker je les treba posušiti, preden ga lahko zakurimo.
Les za kurjavo se mora posušiti
Sveži les vsebuje približno 45 % vode, zato se v postopku cepljenja posuši, ker brezovo in drugo lubje deluje kot pregrada za vlago in zadrži vlago. Drevesa, ki so bila posekana in razcepljena na drva v pozni zimi, se bodo lahko za kurjavo uporabila najprej jeseni istega leta, najbolje pa je, da se les suši tudi vso jesen in zimo. Pomembno je, da kurimo samo s suhim lesom, saj moker les slabše gori in tudi manj greje. Poleg tega pri kurjenju nastajajo saje in katran, s katerimi se zamaši dimnik in nastajajo nezdrave emisije. Gorljivi les za kurjavo vsebuje od 15 do 20 % vlage. Pri zlaganju drv ne pozabite, da se les bolje suši, če ga zložite tako, da je preostalo lubje obrnjeno navzdol.
Ali poleti žagate drva iz brezovega lesa?
Ne glede na to, ali uporabljate verižno žago ali druga orodja, je najprimernejši čas za žaganje lesa za kurjavo takrat, ko so hlodi dovolj suhi, tj. od pozne zime do zgodnje pomladi. Če naročite nerazsekan les, ki vam ga dostavijo v tem obdobju, najprej razžagajte hlode na primerno dolge kose. Po možnosti za to uporabite kozo za žaganje, kar poenostavi žaganje in omogoča natančnejše delo. Potem pa se enostavno lotite cepljenja. Pazite, da boste les cepili naravnost, saj je diagonalno razžagan hlod praktično nemogoče namestiti na tnalo. Najenostavneje je, če les razcepite kmalu po tem, ko so bila drevesa podrta. Če les predolgo počiva, otrdi, zaradi česar ga je težje razcepiti.
Če breze podirate poleti, je koristno, da na deblu pustite listje, preden razžagate in razcepite les. Listi namreč izvlečejo smolo, zaradi česar se les hitreje posuši. Po približno mesecu dni, ko se bo listje obarvalo rumeno, lahko razžagate in razcepite les na primerne kose za kurjavo. Seveda lahko les za kurjavo cepite tudi jeseni. Zrak je pozimi običajno suh, kar zagotavlja dobre pogoje za sušenje lesa.
Kateri les za kurjavo je najboljši?
Koliko energije zagotavlja les, je odvisno od tega, kako in kje je raslo drevo. Na splošno velja, da imajo drevesa, ki so počasi rasla v suhi zemlji, večjo gostoto in torej tudi višjo vsebnost energije kot drevesa, ki so rasla v vlažni zemlji. Razlikuje se tudi kurilna vrednost različnih delov drevesa, ki je odvisna od stopnje maščob in smole v lesu.
Ko govorimo o vsebnosti energije na kubični meter, je ta najvišja pri težjih vrstah lesa: bukev, hrast in jesen gorijo dolgo časa in oddajajo prijetno svetlobo. Vsebnost energije breze znaša 2660 kWh/m3, bukve pa 3032 kWh/m3, kar presega le španski bezeg, katerega vsebnost energije znaša kar 4500 kWh/m3. Vendar pa je španski bezeg težko pridobiti v velikih količinah.
Iglavci, kot npr. smreka in bor, dobro gorijo, vendar oddajajo manj toplote. Vrednost energije bora znaša 2341 kWh/m3, smreke pa le 2022 kWh. Poleg tega les iglavcev povzroča veliko isker in ga je zato treba kuriti za loputami ali pregradami. Kurite lahko tudi različne vrste lesa naenkrat ali pa se odločite za kurjenje brezovega in smrekovega lesa. Tudi mehak les je dobra izbira, če želite zanetiti ogenj.
Priprava na cepljenje lesa
Cepljenje lesa ni zapleten postopek, vendar se boste morali nanj morda pripraviti. Les cepite na ravni površini na prostem, kjer imate dovolj prostora in kjer se vam ne bodo približevale druge osebe. Nujno morate imeti tudi zanesljivo tnalo. Prepričajte se, da je dovolj težko in stabilno ter da trdno stoji na površini, ki ne sme odskakovati, saj bo cepljenje tako manj učinkovito. Tnalo ne sme segati višje od višine kolen.
Hlod, ki ga želite razcepiti, postavite pokonci, čim dlje stran od sebe, na skrajni konec tnala. Če slučajno zgrešite hlod, bo sekira tako namreč udarila v tnalo, zaradi česar obstaja manj verjetnosti, da boste s sekiro udarili ob tla ali se zadeli v noge. Sekiro primite z iztegnjenimi rokami, čim bolj proti dnu ročaja, saj si boste tako zagotovili največ moči. Ko sekira udari ob les, naj bo ročaj sekire vodoraven.
Veliki in grčasti hlodi
Če so vaši hlodi veliki ali grčasti, z veliko vejicami, jih boste morda težko razcepili le s sekiro. Ko bo sekira v hlodu, je ne pomikajte na levo in desno, saj jo lahko poškodujete ali celo zlomite ročaj. Namesto tega boste morali morda uporabiti kline, ki jih z macolo zabijte v les, da se tako razcepi. Globlje v razpoko vstavite še en klin, da se razpoka razširi, nato pa nadaljujte s premikanjem klinov, dokler se ne razcepi celotni hlod. Za to ne uporabljajte običajne sekire, saj jo lahko poškodujete. Uporabljajte le sekiro z udarno peto ali macolo.
Kakšno sekiro potrebujete?
Obstajajo različne vrste sekir za različne namene. Če želite kupiti sekiro, s katero boste lahko kar najučinkoviteje cepili les, izberite sekiro za cepljenje. Čeprav lahko uporabite tudi večjo večnamensko sekiro, je prednost sekire za cepljenje v njeni posebni obliki, namenjeni posebej za cepljenje lesa za kurjavo, kar vam bo precej olajšalo delo. Sekire za cepljenje imajo veliko, težko glavo v obliki klina, ki je primernejša za cepljenje lesa. Za razliko od lesne sekire, ki lesna vlakna razseka, je sekira za cepljenje izdelana tako, da seka vzdolž lesnih vlaken. Na voljo je tudi različica sekire z udarno peto, ki je namenjena udarjanju klinov, če pri cepljenju drv naletite na posebej grčaste kose lesa.
Zaščitni ukrepi pri žaganju drv
Pri cepljenju lesa morate biti zelo previdni. Ko uporabljate tnalo, najprej preverite, ali ni nikogar v bližini. Priporočamo, da nosite zaščitna očala, da vas trske ne bi zadele v oko, in rokavice, da preprečite nastanek odrgnin in poškodbe rok. Varnostni čevlji z jekleno kapico so prav tako koristna ideja, saj ščitijo prste na nogah pred padajočimi hlodi.